Kontakt

Sadje je bogat vir zaščitnih antioksidativnih snovi v prehrani, karotenoidov in flavonoidov, ter vitaminov, mineralov, balastnih snovi, sadnih kislin in encimov. Med sladkorji prevladujejo fruktoza in glukoza, veliko je tudi pektinov in čreslovin.
Žita - ogljikovi hidrati: Žita so temeljni vir ogljikovih hidratov kot vnašalcev energije v telo. Iz ogljikovih hidratov v mišicah nastaja glikogen za gibanje in moč, pa tudi glukoza kot osnovna hrana za možgane.
Meso, ribe in jajca: so najpomembnejši vir gradnikov našega telesa, beljakovin živalskega izvora, ter maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Enako velja za živalske produkte.
Mleko in mlečni izdelki: so kakovosten vir beljakovin, vitaminov, mineralov, sladkorjev (laktoze); fermentirani izdelki so bogati s človeku prijaznimi mlečnokislinskimi bakterijami;
Zelenjava:  Je osnovni vir beljakovin rastlinskega izvora (stročnice) ter ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin.

RAVNOVESJE NA KROŽNIKU – RAVNOVESJE V TELESU!

Ravnovesje je kot krovni zakon vsega vesolja. Je nenehno spreminjajoča se univerzalna dinamična kategorija. Z njim se srečamo v vseh vejah fizike, kemije, pa tudi pri ujemanju glasbenih akordov in nians barvne pahljače... Vse teži k ravnovesju.


Če bodo naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, bodo dobro delovale. Tedaj se bomo odlično počutili in bomo – zdravi. Vse kar celice potrebujejo je popolnost hranilnih snovi, ki jih telo prek zapletenega biokemičnega procesa pridobi iz hrane. V procesu presnove celice izdelajo gradnike za razvoj in obnovo ter energijo in zaščitne snovi.


Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi in lahko zagotovi ravnovesje na krožniku, kar omogoči dinamično ravnovesje našega telesa.



 
Marija Merljak, uni.dipl.ing.živ. tehn.
Svetovalka za zdravo prehrano

knjige o zdravi prehrani

Žita


Žita - ogljikovi hidrati: Žita so temeljni vir ogljikovih hidratov kot vnašalcev energije v telo. Iz ogljikovih hidratov v mišicah nastaja glikogen za gibanje in moč, pa tudi glukoza kot osnovna hrana za možgane


Žita so posebna skupina hrane rastlinskega izvora, bogata z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami, vitamini in
minerali. Pravzaprav so najbolj celovita hrana, saj iz žitnega zrna vzklije nova rastlina, tej pa mora biti na voljo vse. Toplotna obdelava omogoči telesu izkoristek ogljikovih hidratov, pri tem pa se pogosto izgubijo vitamini in maščobe. Zato je za zdravje ključnega pomena, da v prehrano vključujemo tudi surova ali kaljena žitna zrna oz. semena.

Žitno zrno
Žitni izdelki niso le vir ogljikovih hidratov, temveč tudi beljakovin, mineralov ter vitaminov, zlasti vitaminov skupine B.
Osnova je žitno zrno. Pleva ovija in ščiti žitno zrno; pri pšenici, rži in koruzi odpade samo, pri ovsu, rižu in piri pa jo je treba odstraniti
mehansko. Pri ječmenu ne gre drugače, kot da se z odstranitvijo pleva izgubi tudi kalček. Ta vsebuje olja, ki so ključna za zgradbo celične membrane človekovih celic. Zrno je nato sestavljeno iz semenske lupine, ki je iz vlaknin; pod to plastjo je alevronska plast, v kateri so vodotopne beljakovine, minerali in vlaknine. V jedru zrna so škrob, netopne beljakovine in kalček; ta vsebuje nenasičene maščobne kisline, vodotopne beljakovine, vitamine in rudnine.

Mletje žita
Do konca 19. stoletja, do iznajdbe valjčnih mlinov, so mlinarji žita mleli izključno na mlinskih kamnih, pri čemer je sveže zmleta moka vsebovala vse, kar je bilo v zrnju, s kalčkom vred. Zaradi nenasičenih maščob taka moka ni dolgo obstojna in hitro oksidira. Zato so kruh spekli takoj ali pa so mleli le manjše količine, kolikor so moke sproti potrebovali. Danes v sodobnih mlinih meljejo z veliko bolj zmogljivimi in ekonomičnimi valjčnimi mlini, a so prisiljeni iz žitnega zrna že na začetku procesa odstraniti ovojnice in kalček ter s tem
glavnino beljakovin, vitaminov in mineralov. Tako ostane le še škrobno zrno, v katerem sta škrob in manjši del beljakovin. Taki moki pravimo bela moka; je obstojnejša in se na policah naših trgovin lahko ohrani dlje. V primeru, da nekaj ovojnic pustijo in tako dobijo temnejšo moko, vnesemo s hrano v organizem tudi pomembne vlaknine, minerale in vitamine. Če v mlinu zmeljejo celotno žitno
zrno, razen plev, taki moki pravimo polnozrnata. Pleve sestavljajo večinoma netopne vlaknine; iz telesa se izločijo z iztrebljanjem. Vplivajo na učinkovito delovanje debelega črevesa bodisi zaradi vezave vode in holesterola bodisi zaradi okrepitve delovanja koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu, kar povečuje njihovo pomembnost v prehrani. Uporabijo jih v izdelkih, ki jim pravimo graham
ali izdelki z otrobi.

V beli moki je vitamina E, ene najpomembnejših sestavin žita, samo še slaba petina, še manjši je ostanek vitamina B5, folne kisline in niacina. Magnezija je v beli moki samo še en odstotek prejšnje količine. Izguba železa znaša več kot polovico, izguba cinka pa tri četrtine, kot poudarja Dario Cortese v knjigi Semena tretje moči. Polnovredna moka vsebuje bioaktivne snovi, encime, na primer
encim diastazo, ki spreminja škrob v sladkor in pomaga pri klitju žitnega zrnja. Če zamesimo kruh iz sveže mlete polnovredne
moke, nam bodo roke med mesenjem pordele, saj bodo na našo kožo delovale omenjene kvasine ali encimi. Po vsaj dvomesečnem skladiščenju polnovredne moke tega ne bomo več opazili, saj encimi ne bodo več aktivni. Slednje velja tudi za belo moko.


Vse povzeto iz knjige Zdravje je naša odločitev Marije Merljak in Mojce Koman, PD, 2008