Kontakt

Sadje je bogat vir zaščitnih antioksidativnih snovi v prehrani, karotenoidov in flavonoidov, ter vitaminov, mineralov, balastnih snovi, sadnih kislin in encimov. Med sladkorji prevladujejo fruktoza in glukoza, veliko je tudi pektinov in čreslovin.
Žita - ogljikovi hidrati: Žita so temeljni vir ogljikovih hidratov kot vnašalcev energije v telo. Iz ogljikovih hidratov v mišicah nastaja glikogen za gibanje in moč, pa tudi glukoza kot osnovna hrana za možgane.
Meso, ribe in jajca: so najpomembnejši vir gradnikov našega telesa, beljakovin živalskega izvora, ter maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Enako velja za živalske produkte.
Mleko in mlečni izdelki: so kakovosten vir beljakovin, vitaminov, mineralov, sladkorjev (laktoze); fermentirani izdelki so bogati s človeku prijaznimi mlečnokislinskimi bakterijami;
Zelenjava:  Je osnovni vir beljakovin rastlinskega izvora (stročnice) ter ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin.

RAVNOVESJE NA KROŽNIKU – RAVNOVESJE V TELESU!

Ravnovesje je kot krovni zakon vsega vesolja. Je nenehno spreminjajoča se univerzalna dinamična kategorija. Z njim se srečamo v vseh vejah fizike, kemije, pa tudi pri ujemanju glasbenih akordov in nians barvne pahljače... Vse teži k ravnovesju.


Če bodo naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, bodo dobro delovale. Tedaj se bomo odlično počutili in bomo – zdravi. Vse kar celice potrebujejo je popolnost hranilnih snovi, ki jih telo prek zapletenega biokemičnega procesa pridobi iz hrane. V procesu presnove celice izdelajo gradnike za razvoj in obnovo ter energijo in zaščitne snovi.


Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi in lahko zagotovi ravnovesje na krožniku, kar omogoči dinamično ravnovesje našega telesa.



 
Marija Merljak, uni.dipl.ing.živ. tehn.
Svetovalka za zdravo prehrano

knjige o zdravi prehrani

Mleko in mlečni izdelki


Mleko in mlečni izdelki: so kakovosten vir beljakovin, vitaminov, mineralov, sladkorjev (laktoze); fermentirani izdelki so bogati s človeku prijaznimi mlečnokislinskimi bakterijami.


Mleko

Sestava mleka je odvisna od vrste, starosti živali, letnega časa, podnebnih razmer in celo načina molže živali. Laktoza je glavni ogljikov hidrat mleka; v naravi ga vsebuje samo mleko sesalcev, zato ga imenujemo tudi mlečni sladkor. Glavnino mlečnih maščob sestavljajo maščobe z visokim deležem nasičenih maščobnih kislin. Poleg njih so v mleku še holesterol in fosfolipidi, med katerimi je najpomembnejši lecitin. Med nasičenimi maščobnimi kislinami v mleku prevladujejo kratko- in srednjeverižne maščobne kisline
(maslena, kapronska, kaprilna, kaprinska kislina idr.). Te na porast holesterola v krvi ne vplivajo v tolikšni meri, kot bi pričakovali. Na porast holesterola najbolj vplivajo dolgoverižne maščobne kisline (lavrinska, miristinska in palmitinska kislina), kar so raziskovalci dokazali na prostovoljcih. Zato se maščobam v mleku ni treba izogibati. Z odvzemom maščob se zmanjša količina vitamina D, ki je v njih topen. V polnomastnem mleku je naravni vitamin D, posnetemu mleku pa ga dodajajo. Mleko je pomemben vir vitamina D, saj ga je v drugih živilih veliko manj. Količina vitamina D je sicer majhna, vendar močno odvisna od tega, koliko je bila žival izpostavljena sončni energiji. Mleko in mlečni izdelki so v pravilnih medsebojnih razmerjih tudi odličen vir številnih mineralnih snovi, med drugim kalcija in magnezija. Navzočnost ostalih sestavin mleka izboljša absorpcijo mineralov.


Vse povzeto iz knjige Zdravje je naša odločitev Marije Merljak in Mojce Koman, PD, 2008