Kontakt

Sadje je bogat vir zaščitnih antioksidativnih snovi v prehrani, karotenoidov in flavonoidov, ter vitaminov, mineralov, balastnih snovi, sadnih kislin in encimov. Med sladkorji prevladujejo fruktoza in glukoza, veliko je tudi pektinov in čreslovin.
Žita - ogljikovi hidrati: Žita so temeljni vir ogljikovih hidratov kot vnašalcev energije v telo. Iz ogljikovih hidratov v mišicah nastaja glikogen za gibanje in moč, pa tudi glukoza kot osnovna hrana za možgane.
Meso, ribe in jajca: so najpomembnejši vir gradnikov našega telesa, beljakovin živalskega izvora, ter maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Enako velja za živalske produkte.
Mleko in mlečni izdelki: so kakovosten vir beljakovin, vitaminov, mineralov, sladkorjev (laktoze); fermentirani izdelki so bogati s človeku prijaznimi mlečnokislinskimi bakterijami;
Zelenjava:  Je osnovni vir beljakovin rastlinskega izvora (stročnice) ter ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov, encimov in vlaknin.

RAVNOVESJE NA KROŽNIKU – RAVNOVESJE V TELESU!

Ravnovesje je kot krovni zakon vsega vesolja. Je nenehno spreminjajoča se univerzalna dinamična kategorija. Z njim se srečamo v vseh vejah fizike, kemije, pa tudi pri ujemanju glasbenih akordov in nians barvne pahljače... Vse teži k ravnovesju.


Če bodo naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, bodo dobro delovale. Tedaj se bomo odlično počutili in bomo – zdravi. Vse kar celice potrebujejo je popolnost hranilnih snovi, ki jih telo prek zapletenega biokemičnega procesa pridobi iz hrane. V procesu presnove celice izdelajo gradnike za razvoj in obnovo ter energijo in zaščitne snovi.


Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi in lahko zagotovi ravnovesje na krožniku, kar omogoči dinamično ravnovesje našega telesa.



 
Marija Merljak, uni.dipl.ing.živ. tehn.
Svetovalka za zdravo prehrano

knjige o zdravi prehrani
BIOGRAFIJA
Marija Merljak univ.dipl.ing.živ.teh.:


Rodila sem se v Malem polju na Colu nad Ajdovščino kot najstarejša med šestmi brati in sestrami v kmečki družini, ki se je podobno kor večina malih hribovskih kmetij po Sloveniji ubadala s skrbjo, kako plačati davke in preživeti s skromnim pridelkom. Po osnovni šoli v domačem kraju, na Colu, sem se vozila v Idrijo, na prvo slovensko realko. Gimnazijski učni program je dajal večji poudarek eksaktnim znanostim in nekako logično je bilo, da bom šolanje nadaljevala na medicini ali kaki naravoslovno-tehnični fakulteti.


Za študij živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani sem se odločila, ker me je znanost o hrani zanimala že od mladih nog, pa tudi delo se mi je obetalo v bližnem Fructalu.


Toda ostala sem v Ljubljani, se omožila in rodila tri otroke: Mojco, Miha in Majo Martino. Naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja živilske tehnologije sem si pridobila z diplomo s primerjavo različnih tehnologij izdelave kraškega pršuta. Zato je bila izbira zaposlitve kot vodja dislociranega obrata priprave in vakuumskega pakiranja suhomesnatih izdelkov nekdanje Emone Mesne industrije Zalog povsem v skladu z mojo diplomsko nalogo.


Čas političnih in gospodarskih sprememb v zgodnjih devetdesetih letih je odnesel velike živilske kombinate in tedaj sem se odločila za samostojno pot. Sprva ni bilo lahko svetovati o zdravi prehrani, saj ta ni bila tako v zavesti med ljudmi kot danes. Na začetku svoje samostojne poti sem svetovala predvsem individualno, nato sem začela predavati raznim skupinam in voditi praktične delavnice, naposled sem začela sodelovati z mediji. Danes pišem za časopise in revije, imam redne in občasne radijske oddaje na več radijskih postajah ter redne oddaje na slovenski nacionalni televiziji, in sicer v okviru programa Dobro jutro. Skupaj s hčerko Mojco, ki je tudi živilska tehnologinja, sva napisali dve poljudnoznanstveni knjigi o zdravi prehrani, tretja je v pripravi.


Za zdaj imava z možem tudi šest vnukov in vnukinj. Ker sem Primorka v Ljubljani, sem nonica. Tako me je poimenoval prvi vnuk in priznam, da mi je zelo všeč.